CACIB Vrtojba 9.11.2008

Včeraj je bil spet en nori dan, preživet v družbi naših mladih psičk, Simbe in Naty.
Odpravili smo se na pasjo razstavo, v Vrtojbo. Predstavljajte si, da celo otroštvo preživite na nekem samotnem mestu, v družbi še dveh ali treh soljudi, potem pa vas neko jutro pobašejo v avto in odpeljejo na modno revijo v množico ljudi, ki od vas pričakujejo, da se pokažete v najboljši luči, vi pa seveda pojma nimate kaj se dogaja ? No, nekaj takega so najbrž včeraj preživljale Simba in Naty. Moram reč, da so vse preizkušnje uspešno prestale. Test je bil dokaj krut, saj je temeljil na principu: "plavaj ali utoni".
Simbo je bilo strah tunela na vhodu v Halo, po krajšem motiviranju, je le šla skozi. Ko smo stopili v natrpano halo, so bile psičke malce zbegane in so zelo nezaupljivo gledale naokrog, Naty se je bila celo pripravljena stepst z nekim Boxerjem, vendar smo ji takoj dali na znanje, da se to ne dela. Simba je celo pokazala kako se potegne nazaj in sname ovratnico, medtem ko jo je Janja peljala ven lulat, vendar se je na ukaz "stoj", takoj ustavila in počakala, da jo je Janja spet privezala.
Med ocenjevanjem so najbolje pokazale tisto v čemer so najboljše, trmo in tekmovalnost, v negativnem smislu.
Simba je še kar sodelovala, Naty pa se je odločila, da ne bo sodelovala in zganjala neumnosti. Med pregledom zob se je lepo ulegla, drugače pa je hotela vztrajno sedet, kadar jo je Janja postavljala na noge je renčala, prav tako je sikala na sotekmovalce, tudi tek v krogu ji ni šel prav dobro, saj ne moreš teč naprej in hkrati gledat nazaj.
Simba je pokazala, da je pravi vlečni pes, saj ji je šlo na živce, da Naty teče pred njo in jo je seveda na vse načine poizkušala prehitet :(
Zmagala je seveda Italijanska psička, ki je skupaj z vodnikom odlično odigrala svojo vlogo, Simba je bila druga, Naty pa tretja, konec koncev, pa drugačen razplet niti nismo pričakovali. Ob tej priložnosti, bi se seveda rad od srca zahvalil gospe sodnici za tolerantnost in potrpežljivost.
Vseeno je bila to za nas ena prijetna in poučna izkušnja, saj smo se naučili marsikaj novega, tako psičke, kot tudi midva z Janjo.
Naslednja razstava, ki se je bomo udeležili, je 13 Winter Winner 2009 , v Celju. Do takrat bodo seveda vse napake odpravljene in se bomo resnično potrudili, da se pokažemo v najboljši luči in po možnosti tudi osvojimo  1. mesto. do takrat bomo pa pridno vadili in se učili, začeli smo že danes :)

Tekaški trening

Alaskan team se predstavi

Predstavljam vam člane Alaskan teama :)

XENA

Ime: Xena Warrior Princess
Vzdevki: Ksenča (ljubkovalno), Kuzla (kadar kaj ušpiči)
Položaj: Vodja krdela (leeder)
Dobre lastnosti: zanesljiva, močna, hitra, učljiva
Slabe lastnosti: občasna trma
Kratek opis: Karakterno in fizično zelo močna psica, vedno ima vse pod kontrolo, rada lovi miši in voluharje, drugače pa zelo izbirčna pri hrani.



KAS

Ime: Kaskae from Anaya`s Land
Vzdevki: Kasko (ljubk.), Bumbar, Bučman (slabš.)
Položaj: Wheel dog
Dobre lastnosti: zelo umirjen značaj, fizična moč, karizma
Slabe lastnosti: lovski nagon, občutljivost, popolnoma neuporaben kadar se kakšna od psic goni
Kratek opis: Zelo rad ima fizično delo, to je edino kar ga veseli, pri hrani ni izbirčen


SIMBA

Ime: Simba Snow Queen
Vzdevki: Simbi (ljubk.), Bevska (laja kot kakšen ovčar), Bumbarca (Kasova žlahta)
Položaj: swing dog, v vpregi takoj za vodilnim psom, ali poleg njega
Dobre lastnosti: zelo hitra, zavzeta za delo, fizično močna, vodljiva
Slabe lastnosti : pretirano lajanje (tega pri Malamutih enostavno nisem vajen), bolj rahel značaj
Kratek opis: zelo dober vlečni pes, vendar zaradi svojega značaja najbrž ne bo nikoli leeder, nora na hrano, hitro učljiva in zelo radovedna.


NATY

Ime: Issues of Yukon Onatah
Vzdevki: Ch`Mani ( ker je živ klon njene babice), Švabica, Bunka
Položaj: pripravnica,
Dobre lastnosti: zelo učljiva, rahlo dominantna, trden značaj,
Slabe lastnosti : požrešnost na hrano, vedno lačna
Kratek opis: telesno zelo lepa, močna psička, vendar se pri delu raje drži bolj zadaj

Bikejoring trening

Mi že treniramo

Nekaj fotk

Simba

Simbin volčji pogled

Naty, moja najdražja

Šnjof, Šnjof

Novi pesjak, za Simbo in Naty

Nerazdružljive

Ej Naty, a bi se malo igrale ?

Če gre igra predaleč, je potrebno posredovanje

Spet smo pridne

Sladke pasje sanje

Sreča

Trenutno je čas dopustov. Ljudje brezglavo hitijo sem ter tje z naloženimi avtomobili, zdi se kot da, večina od njih živi samo za tistih nekaj dni dopusta na leto. Vsi živčni in napeti, dopusti so večinoma že vnaprej splanirani.
Kako izgleda dopust pri meni?
Ko sva bila z bratom še otroka, sva na vrtu posadila Oreh, sedaj je to že kar veliko drevo, tam nekje 8 metrov v višino, ima dolge veje in kar je najvažnejše, ima res dobro senco. Na levi in desni strani tega Oreha so postavljeni pesjaki, eden za Kasa in Xeno, drugi za Simbo in Naty. Na spodnji veji je obešena gugalnica na kateri se guga moja 2 in pol letna hči Katarinca, malo stran si jaz prinesem udoben ribiški stol z naslonom za noge in se udobno zleknem. Predme se uleže Kas in me z napol priprtimi učkami zadovoljno gleda, na moji levi ima rezerviran prostor, veliki leeder Xena, Simba se vedno zavleče pod stol, v njeni neposredni bližini pa je vedno Naty, saj sta s Simbo nerazdružljive.
Še enkrat se zadovoljno pretegnemo, globoko vdahnem čist zrak z vonjem smrek, pobožam Xeno po žametnih uhljih in si mislim : "Moje življenje je popolno, več kot to ne rabim !"

Issues of Yukon O-NA-TAH

Naša dolgo pričakovana, nova članica O-na-tah, kar pomeni hči zemlje,kličemo jo Naty. Kmalu napišem kaj več, o njej in njenem poreklu, zaenkrat pa samo nekaj fotk :)

Začeti je treba zgodaj

Ne boste mi ušli, barabe !

Tudi tačke si je treba ohladit

Tako sem jaz zadovoljen po treningu

Prva sem, šlik-šlak

Tudi jaz bom vlečni pes :)



Čeprav nam tole "tropsko" vreme ni čisto nič po godu, vseeno hodimo malo na sprehode. Danes popoldne smo opravili prvi skupni sprehod, skupaj z našo najmlajšo članico, Simbo.
Moram reč, da sem bil zelo prijetno presenečen, saj je mala žverca brez težav, celo pot bila v korak z nami. Kas in Xena sta bila privezana name ( canicross ), Simba je pa imela "free run". Parkrat smo ji poizkušali pobegnit, ampak se ni dala. S psičko sem zelo zadovoljen, saj sem prepričan, da bo odlična športnica, če bomo le dovolj zavzeto negovali to njeno vrlino seveda :)

Sami doma, mama je v službi

¸Najbrž se sprašujete......

Najbrž se sprašujete, kaj za enga vraga se dogaja z mano, ker že več kot deset dni nisem nč novega napisal ? No, prihaja tista zoprnost, ki ji pravimo poletje in vse zoprnosti, ki ga prinaša ta letni čas. Jaz in moji psi smo čisto brez volje za vsakršno fizično in psihično aktivnost, upam da nas bo to prehodno obdobje hitro minilo in bomo spet tisti stari.
Xena je imela ene manjše zdravstvene težave, tako da smo morali nekajkrat obiskat veterinarja, težave so zaenkrat izginile, vzroka pa nismo uspeli ugotovit, upam da se ne bo ponovilo.
Kas je ratal bolj lenoben, nič se mu ne da, ker je sploh zadnje dneve skoz soparno in visoka vlaga v zraku, kot bi živeli v deževnem pragozdu jeb....
Simba je edina, ki je polna vragolij. Zdi se mi vsak dan večja in lepo jo je gledat kako se razvija. Zelo je pridobila tudi na vzdržljivosti, saj se mali hudiček zlepa ne utrudi, zelo je urna in že kar lepo teče, ni nič več mladičkasto nerodna. Seveda je skladno s svojo aktivnostjo, tudi kronično lačna in požre vse kar ji daš, ni nič zbirčna :)
Kaj dogaja z mano ?
Malo sem zašel na slepi tir, ampak se trudim, da vse spet postavim na svoje mesto. Miro me je že okrcal zadnjič, ko je videl, da se nalivam s pivom (moje prekletstvo), ampak kljub temu, da sem izpustil nekaj treningov in se poleg tega tudi nezdravo prehranjeval, nisem pridobil nič kilogramov nazaj, hvalabogu, sem kar malo s strahom stopil na tehtnico danes zjutraj. Pokazala je 119 kg. V naslednjih dneh se bom spravil zopet trenirat in izgubljat kilograme, saj se Maraton Franja nezadržno približuje :)

Kaj je novega

Ta teden sem se ukvarjal pretežno s psi. Ker je prišla nova članica v krdelo je bilo treba spremenit določene stvari. Nasploh pa se vse vrti okrog nje. Psička je zelo prisrčna in igriva, malo ji zamerimo edino lulanje na neprimernih mestih, kot je stanovanje npr., ampak tudi to bomo postopoma uredili.
Odrasla psa sta jo zelo dobro sprejela, sploh Kas, ki se zelo rad igra z njo in ji vse dovoli.
Končno smo ogradili vrt, kar je pri treh psih skoraj nujno. Mimo gre namreč cesta in zares nebi rad, da se ponovi Gizmotova zgodba, ker ne vem kako bi prenesel izgubo katerega od psov, najbrž bi se mi zmešalo :( Tako pa je zdaj vrt lepo ograjen in pasje zverine imajo okrog 800 kvadratnih metrov zase in svojo igro.
Simbi sem naredil eno majhno hiško, da se ima kam umaknit, ko ima dovolj norenja, čeprav ne kaže pretiranega zanimanja za njo. Danes sta Kas in Xena spala zunaj v senčki na vrtu, Simba pa si je privoščila počitek v Kasovi uti, konec koncev pa, kdo bi se sploh lahko uprl tako lepo umetniško dodelani hiški :)

Novi pasji član

Imamo novega pasjega člana v našem krdelu. Psički je ime Simba snow queen in je čistokrvni , rodovniški, Aljaški Malamut. Zaenkrat samo tale filmček, naslednjič napišem kaj več o njej :)

Končni rezultat

Končni rezultat moje kolesarske preizkušnje, ni ravno tak kot sem pričakoval in upal, da bo :(
Ker nisem profesionalec, se moram sam ukvarjati z banalnimi problemi, kot so predrte pnevmatike, in okvare na kolesu. Ker pa so bili še prazniki za povrhu noben serviser ni delal, tko da, je blo treba malo improvizirat. no če grem po dnevih je bilo nekako takole :

5. dan mi je na specialki počila napera na prednjem kolesu, vožnja ni bila več mogoča, zato sem kolo parkiral in še zdaj čaka na popravilo, ker imam takšne "nobl" obroče in napere, da moram vsakokrat ko mi poči napera čakat minimalno en teden na popravilo. Zato sem se sedaj trdno odločil, da bom kupil dva rezervna obroča !

6. dan je bilo zunaj, kot na sodnji dan, nebo se je utrgalo in lilo je kot iz škafa cel dan, niti malo me ni mikalo kolesarit v takšnih pogojih, torej število prevoženih kilometrov je bilo 0, nula , niente, zero....

7. dan sva se zjutraj skupaj z Mirotom odpravila na eno mega turo, cilj je bil Crikvenica. Jaz sem se zjutraj malo zmrdoval in kar ni se midalo it, vendar po par kilometrih je nejevolja minila in z veseljem sva rezala jutranjo meglo :)
Pot do Crikvenice je potekala gladko in brez problemov smo prispeli na cilj. Potem pa se je začelo. Med kosilom je Mirotu čudežno spustila zadnja guma. Nismo se pretirano sekirali zaradi tega, je pač spustila in sva jo tudi zamenjala. Po prevoženih slabih 20 kilometrov na povratku je ista guma ponovno spustila, OK imamo še eno zračnico rezerve in še enkrat zamenjamo. Naredimo še 10 km, in guma ponovno spusti, tokrat sprednja.
Nažalost ni bilo druge kot, da pokličemo Janjo na pomoč, da pride po naju, tako se je najin izlet končal pri 106 prevoženih kilometrih, če bi prikolesarila domov, bi jih imela 176, tko pa.....
Kasneje, potem ko sva čakala, da naju Janja pride iskat, sva ob pivici tuhtala v čem je problem v teh defektih in ugotovila, da so zračnice zanič. Vse so bile prebušene na notranji strani ob obroču, na šivu zračnice, kar je precej neobičajno, ker se zračnica ponavadi prebuši na zunanji strani ob ob plašču. Vse zračnice so bile znamke Kenda, torej za resno kolesarjenje jih vam toplo odsvetujem ;)
8. dan, smo dobili novega pasjega člana naše družine in sem se cel dan ukvarjal z malo mrcinico, saj se mora privadit na nov dom in na naša odrasla psa, psički bom posvetil poseben članek :)

9. dan ( danes ), pa sem uspel narest še 85 kilometrov, skupaj z Mirotom, sva kolesarila ob kolpi in po Poljanski dolini, precej sva izboljšala čas na tem krogu, tko da sva bila oba kar presenečena, ni kaj vplivi treningov se kar poznajo.

Vse skupaj sem uspel skupaj spravit 640 kilometerov, sicer močno pod pričakovanim, ampak vseeno kar dobro za amaterja kot sem jaz :)

4. peklenski dan

Danes je bil peklenski dan. Noge me že bolijo ko hudič, ampak vseeno lahko še vedno hodim he-he.
Za piko na i je cel dan padal dež, tako, da sem se na turo odpravil v spremstvu dežnih kapelj, ki pa so me spremljale celo pot. Ko sem odhajal od doma me je Janja potolažila z besedami, da tudi na Tour de France, ne sije vedno sonce. Malce sem zavihal nos in pognal pedala, da je špricalo kot norc :) Prevozil sem 96 mokrih kilometrov in komaj sem čakal, da pridem domov. Danes sem na žalost pod normo, počutim pa se kot bi jih prekolesaril 150. Izgubljene kilometre bom skušal nadoknadit, ko bo lepše vreme.
Skupno imam sedaj prevoženih 434 kilometrov, zaostajam za dobrih 10 kilometrov, ki jih bom če bo vse OK, zlahka nadoknadil, ob lepem vremenu seveda :)

Zelo moram pohvalit tudi ekipo v Maxximum-shopu, kjer sem včeraj zjutraj naročil BCAA in energijske gele, danes zjutraj pa jih je prinesel poštar, še preden sem šel na turo. Bravo tako se dela !

In še ena dobra novica, jutri je zopet Miro z mano :)

3. dan kolesarjenja

Danes zjutraj je bilo še kar sveže, ko sem se podal na pot, bilo je 5°c. Na začetku me je malo zeblo, potem ko sem se dodobra ogrel, pa je šlo brez problema. Poznajo se mi že prvi znaki utrujenosti v nogah, upam da se bom danes uspel kaj bolje regenerirat, saj bom imel na voljo več časa, glede na to, da sem kolesaril dopoldne, jutri pa ne bom šel tako zgodaj. Zjutraj, ko je hladno, bom samo pse peljal na en lauf, na kolesarjenje pa se bom odpravil okrog desete ure.
Moram omenit tudi to, da nimam do sedaj nikakršnih izkušenj, z večdnevnim kolesarjenjem, tako da kar se tiče samega kolesarjenja in regeneracije po njem, bolj kot ne, experimentiram, kaj se bo pokazalo za boljše.
Zaenkrat samo pazim na to, da mi srčni utrip na kolesu ne presega 80%, maximalnega srčnega utripa ( teoretičnega ), kar pri meni znaša 150 utripov/min
Prehrano sem pa spremenil na bolj ogljiko-hidratno, saj se na kolesu rabijo večinoma kalorije iz OH.
Povprečno sem v teh treh dneh pokuril na kolesu okrog 2800 cal. v eni turi.

Danes sem prevozil 107 kilometrov, ker sem bil časovno omejen. doma sem moral bit najkasneje do 12:30h, ker je morala moja ženička v službo, Katarince pa danes nismo nesli v vrtec, ker je bila na pregledu pri zdravniku :(
Torej malenkost manj kot prejšnje dni, ampak sem še vedno "na normi", torej skupno 338 km

2. dan na kolesu

Danes sva skupaj z Mirotom prekolesarila 117 kilometrov. Zaenkrat je občutek odličen, edino tazadnja me malo boli. Naslednje tri dni, bom pa moral kolesarit sam, ker je Miro službeno odsoten, upam, da mi motivacija ne bo padla.
Sem pa včeraj med brskanjem po shrambi našel še eno dokaj dobro pnevmatiko za specialko, tako da sem lahko danes kolesaril z specialko in ne z gorcem in gume so zdržale vse napore ( trk,trk,trk )
Danes sva spotoma posnela par slik, medtem ko sva kolesarila po dolini reke Kolpe :)

Torej drugi dan kolesarjenja imam za sabo 231 km :)

Začelo se je !

Danes sem začel s svojim 9-dnevnim projektom, kakor veste sem se odločil , da poizkusim prekolesarit 1000 kilometrov v devetih dneh.
Danes sva z Mirotom prekolesarila 114 kilometrov. Pot sva premagala v 4h in 10min. Za začetek lahko samo rečem, da sem si zadal kar zahtevno nalogo, ampak imam občutek, da bo šlo :)
Kolesarila sva z gorskimi kolesi in sicer zato, ker imava gume na specialkah že dodobra znucane, ampak jaz škrtnoba škrta, sem upal, da se bo dalo narest še par sto kilometrov, ampak sem nažalost prišel do spoznanja, da bo le treba kupit nove, potem ko sem predvčerajšnjem naredil celih 20 km, preden je zadnja guma izpustila dušo. Zato sem šele včeraj naročil nove gume pri spletni trgovini Freerider, upam , da bodo v ponedeljek že tu :(

Mali navihanci v akciji

Najlepše nedeljsko popoldne

Danes sem šel skupaj z mojo malo družinico k mojemu znancu, v bližnjo Ribnico, na ogled legla Aljaških Malamutkov, ki jih je skotila njegova psička Aurora, pred mesecem in pol.
Mladički so res izjemni, točno po mojem okusu in mnenju, kakšen naj bi bil tovrsten pes. Moram reč, da je bila to res posrečena kombinacija. skotilo se je sedem malih kepic, tri punce in štirje fanti, vsi lepi, krepki, zdravi in navihani, kakor se za Malamutke tudi spodobi :)
Preživeli smo krasno popoldne v družbi teh malih kužonov in kar ni se nam dalo it domov, vendar smo se morali vseeno odpravit, ker so morali malčki k počitku :)

Kolesarjenje za 1. Maj

Pred skoraj desetimi leti, ko sem si kupil prvo gorsko kolo, sva se z bratom na 1. maja odpravila kolesarit, naredila sva 45 kilometrov in takrat je bil to zame izjemen podvig. V bistvu je bil to neke vrste uvod v bolj resno in zavzeto kolesarjenje, zato sva takrat sklenila, da bova vsako leto za 1. Maja naredila eno "taveliko" turo, s kolesom in tako je tudi vsa ta leta bilo. No, če gledam danes, je bila ta tura smešno majhna, kolesarski apetiti pa so nam z leti zrastli, tako, da tudi 150 kilometrov v enem dnevu ni nek bav-bav.
Za letos se mi že cel mesec mota po glavi ideja, da bi letos zopet poizkusil nekaj izjemnega ( zame ) in sicer to, da bi naredil 1000 kilometrov. Seveda ne v enemu dnevu, to lahko samo Jure Robič, jaz bi kolesaril etapno in sicer 9 dni, kar znaša dobrih 110 kilometrov dnevno, kakšen dan tudi več ali pa manj, odvisno od telesne zmožnosti. V glavnem naj bi bil seštevek na koncu devetega dne, 1000 prevoženih kilometrov.
Seveda se ob tem poraja vprašanje ali je en 120 kilski debeluh, kot sem jaz, sposoben česa takega, ali pa bom odnehal že po prvem, ali drugem dnevu ?
Odgovora nažalost ne poznam niti jaz, pustimo se presenetit :)
Ob strani bloga sem ustvaril anketo o tem ali mislite da mi bo uspelo kaj takšnega, ali ne, zato prosim vse bralce, da v anketi glasujete, garantiram da nič ne boli, samo en klik in to je to :)
Rezultat ankete mi bo tako ali drugače zelo v pomoč, zato prosim.....

Taborska stena

Danes in tudi včeraj sva z bratom spet pridno kolesarila. Seveda je treba najprej zjutraj narest en krog z psi, če ne,ni miru pri hiši. Bikejoring imamo še vedno zjutraj na našem ustaljenem "pasjem krogu", ki meri 11,5 km. Glede na to da so jutranje temperature še kar sorazmerno nizke ( od 0-5°c ), sta tudi psa zagnana za tek in delo. Zdaj že kar konstantno pretečeta krog v 46-50 minutah.
Po bikejoringu, smo se pa odpravili na kolesarjenje. Za cilj smo si tokrat izbrali Taborsko steno, to je vrh ki meri 1059m, ima pa tudi svoj zgodovinski pomen, saj so tam potekali hudi boji leta 1942, med partizani in italijanskimi fašisti.
Kot posebnost te proge bi mogoče navedel le to, da se iz Kočevske Reke, do Taborske stene ves čas vzpenja, na krajših odsekih tudi do 10%. Proga meri 38 kilometrov, premagati pa je potrebno 490 višinskih metrov. V normalnih okoliščinah ni to nič posebnega, vendar je ta čas na tej višini še vedno sneg, zato smo morali na določenih odsekih kolo lepo natovorit na ramo in ga prenest. Takega prenašanja je po naši oceni naneslo za kar 4 kilometre.
Seštevek včerajšnjega in današnjega mountain-bajkanja znaša 91 kilometrov.

Kratke utrinke našega izleta si lahko pogledate iz fotografij v diaprojekciji ob strani :)

Sezona kolesarjenja

Topli dnevi kot so bili čez vikend in še danes, so na ceste zvabili kar lepo število kolesarskih navdušencev, z menoj vred seveda. Je prav lep občutek, ko npr., tako kot danes, na cesti srečaš kakšnega kolesarskega znanca in potem skupaj odpeljeva kakšen kos poti. Zanimivo je to, da resni kolesarji vedno upoštevamo nekakšen kodeks obnašanja in medsebojnega spoštovanja, ko smo na cesti. Najmanj kar lahko narediš je to da vsaj pozdraviš nasproti vozečega, če dohitiš kolesarja, ki vozi pred tabo in se en čas voziš v njegovem zaveterju, ga potem ko si malo odpočiješ seveda prehitiš in uslugo vrneš, vsaj jaz in tudi večina drugih kolesarjev ravna tako, sem pa srečal tudi že primerke, ki so se "šlepali" dober del poti, ko sem pa popustil tempo so me veselo prehiteli in odbrzeli naprej, grrrrr !!!

No, nekaj sem kolesaril tudi že takoj po novem letu, ampak sedaj bom pa lahko bolj pogosto, če bo vreme to dopuščalo seveda. Do sedaj sem z mojim "traktorjem"( gorsko kolo), naklepal 600 kilometrov, upam pa da bom letos uspel odpeljat vsaj 5000 kilometrov, to sem si zadal za minimalmi cilj :)
Od ostalih kolesarskih ciljev, ki sem si jih zadal naj omenim še Maraton Franja. V lastni režiji skupaj z bratom Mirotom pa bova opravila vzpon na Vršič in vzpon na Mangartsko sedlo, ki si ga je izbral Miro, kot nekakšno samopreizkušnjo za njegov rojstni dan 28.avgusta :)

V soboto sem naredil 64 km, včeraj 43 km, danes pa 38 km, torej skupaj 145, sem bil priden a ne ?

Zimski mountainbike

Danes smo se podali na eno kolesarsko turo, z gorskimi kolesi, potem, ko smo najprej odpeljali en krog z psi seveda. Drugače namreč ni možno, da bi mirnega srca odšel kolesarit, ker bi psa ves čas, dokler me ne bi bilo tulila in jokala doma. Tako pa, ko dobita svojo dozo teka je potem lepo mir :)
Najprej sva z bratom imela v mislih, da bi kolesarila, tako kot ponavadi po gozdnih cestah, vendar sva se že po približno 6-ih kilometrih premislila, ko sva naletela na prvi sneg, na asfaltni cesti, ki je pozimi ne plužijo, tako da , sva vozila po kolesnicah, ki so bile kopne, kar pa ni niti malo lahko, saj si ob najmanjšem stiku kolesa s snegom lahko takoj na tleh.
Zato sva se odločila, da ne bova zavila na gozdno cesto, ampak bova naredila en malo večji krog po asfaltu. Moram reč, da nama je šlo super, saj sva na glavni cesti Ljubljana-Kočevje ves čas držala hitrost od 32-37 km/h, kar za gorsko kolo, sploh ni slabo :)
Kje je potekala proga kolesarjenja lahko vidite na zgornjem zemljevidu, je pa proga dolga 64,5 km. Za jutri prav tako planiramo eno takšno turo.

Velikonočni sneg

Za Veliko noč, je pri nas zapadlo toliko snega, kot da je Božič. Malo neobičajno za ta datum, ampak se ga nič ne branimo. Včeraj ga še ni bilo toliko, okrog 10 cm, ceste so bile večinoma brez snega in normalno prevozne. Zato smo se včeraj zjutraj odločili za običajen bikejoring. Po gozdnih cestah je bilo malenkost snega, ampak nas ni oviral preveč, psa pa sta bila navdušena.
Danes pa je bila čisto drugačna pesem. Čez noč je zapadlo 30cm novega snega, zato smo se danes odločili, da gremo v gozd na en snežni pohod. Psa sta vlekla večinoma prazne sani, kar pa je po tako globokem in mehkem snegu vse prej , kot lahko. Namen treninga je bil trening fizične moči, hotel pa sem se tudi prepričat, koliko sta vztrajna. Bila sta odlična seveda .Kako je to izgledalo si lahko ogledate na filmčku zgoraj.
Hoja po snegu je zelo težavna zadeva, sploh pa če je zbit in moker in prav takšni smo tudi mi prišli domov :)

Shujševalna matematika

Prazniki so pred vrati, nastopa čas, ko se mize kar šibijo od raznoraznih dobrot, jaz pa se ukvarjam z shujševalno matematiko. Kaj je to, bom poizkusil pojasnit v naslednjih vrsticah, če vam še potem ne bo nič jasno, se ne sekirat, tudi meni ni blo po prvem branju, tam po desetem pa se stvari malo zbistrijo :)
Torej, ker moja telesna teža še vedno trmasto vztraja na mrtvi točki sem se odločil, da malo (beri orenk) spremenim jedilnik in vnos hranil v telo. Lažje reč kot narest, od tu naprej se začne matematika. Najprej sem se lotil računat, koliko kalorij dnevno sploh potrebujem, da lahko ohranjam telesno težo na isti ravni in tudi normalno funkcioniram, formula po Benedictu, pa je taka :

BMR= basic metabolic rate
BMR=66+(13,7 x teža v kg )+(5x višina v cm)-(6,8x starost v letih) Za moške
BMR=665+(9,6 x teža v kg)+(1,8 x višina v cm)-(4,7x starost v letih) Za ženske

To so potrebne kalorije, da sploh lahko živimo, zato je k dobljeni številki potrebno dodat še :

BMR x 1,2 za sedeče delo
BMR x 1,375 lahka vadba 1-3x tedensko
BMR x 1,55 srednje zahtevna vadba 3-5x tedensko
BMR x 1,72 naporna vadba 6-7x tedensko
BMR x 1,9 zelo intenzivna vadba ali težko fizično delo

Pri meni dobljena številka znaša okroglih 2800 kalorij, ampak to še ni konec računanja !?
Ker bi rad hujšal je treba zmanjšat vnos kalorij za 10-20%, jaz sem vzel nekaj vmes, torej 15%
Dobljeni rezultat je 2380 cal, kar sem zaokrožil na 2400, da bo lažje računat he-he , kar seveda pomeni, da računanja še ni konec :(
Dobljene kalorije sem razdelil na 6 dnevnih obrokov, kar pomeni, da mora vsak obrok imet 400 kalorij, dovoljena pa so tudi rahla odstopanja +- 10%.
Vsak obrok pa mora vsebovati ogljikove hidrate OH, beljakovine B, in maščobe M
Torej OH,B in M razdelimo na enakovredne dele :

2400 : 3= 800, torej 800 kalorij iz vsake skupine
1g OH ali B = 4 cal. 800 : 4= 200 gramov beljakovin ali ogljiko-hidratov dnevno
1g maščob = 9 cal. 800 : 9=88,8 gramov maščob dnevno

Kako zdaj vse te številke spravit na krožnik, v obliki obroka, pa napišem naslednjič, do takrat pa veselo računanje, če pa vam še to ni dovolj se lahko pomerite tudi v osnovno-šolski matematiki, presenečeni boste nad rezultati :)

Xena 2. del

Torej, kot sem obljubil, je tu drugi del zgodbe o naši psički Xeni.
Končno je napočil dan, ko smo šli po našo psičko. Čeprav naj bi bil to vesel dogodek, moram reč, da se mi sploh ni zdel tako. Imela sva občutek, da krademo ubogo psičko njeni mami, bratcem in sestricam in res sva se z Janjo nelagodno počutila zaradi tega. Vendar je Xena to veliko bolje prenesla, kot sva si mislila. Ko sva jo peljala domov, jo je Janja držala v naročju, psička pa se je stiskala k njej.
Ko smo prišli domov, je najprej pregledala vse skupaj in si takoj prilastila največjo igračo, kar jih je lahko našla, 2-metersko stonogo, ki jo je veselo vlačila za nogice in se "borila" z njo. Na začetku smo imeli malo težav z lulanjem po hiši, vendar se je kmalu navadila, da se lula zunaj, težava je bila samo v tem, da je hotela tudi sredi noči ven lulat, zunaj je bilo pa -20°c, brrrrrr. Ampak smo se navadili, tako, da ni blo težko vstat, tudi sredi noči.
Svoj prostor je imela v sobi pod pisalno mizo, kjer je pridno pančkala, po norenju. Zanimivo je to, da majhni kužki zaspijo kjerkoli, ko omagajo, včasih je zaspala tudi sredi kuhinje.
Redno smo jo vodili na sprehode, ona pa nas je iz dneva v dan razveseljevala in ob njej smo malo pozabili na pretekle tegobe. Psička je bila v središču pozornosti, Janja pa jo je zelo vzljubila, tudi z nosečnostjo je bilo hvala bogu, vse v redu.
Končno je napočil tudi veliki dan, ko smo morali v porodnišnico, Xena je seveda ostala doma, s svojimi igračami, kasneje pa sem prosil taščo naj gre po njo, da ne bo predolgo sama, saj nisem vedel koliko časa se bom zadržal pri porodu našega prvega otroka.
Katarinca, je bila točna kot švicarska urica, rodila se je točno na rok, dne 29.3.2006, ob 19.03h, težka pa je bila 3550g, moje veselje, je bilo nepopisno, ko se je vse izteklo v najboljšem redu.
Pozno ponoči sem se vrnil domov, Xena me je nestrpno pričakovala. Ker so pač tisti dan vladale "izredne" razmere, sem ji dovolil, da je spala na kavču.
Mogoče se lahko prav tej mali psički zahvalim, da imamo danes, lepo in zdravo deklico, ko nas je pa tako lepo razveseljevala, da smo ob njej pozabili na vse probleme, hvala ti Xena :)


Se nadaljuje

Gizmo

Bilo je hladno jesensko jutro, ko sem bil na sprehodu z Xeno, Kasa takrat še nismo imeli. Vračali smo se proti domu, ko naenkrat izpod neke ograje pred naju priteče majhna siva kepica, bil je majhen, sestradan mucek. Pritekel je psici nasproti, bi rekel skoraj direktno v gobec, češ tukaj sem, požri me, zanimivo je bilo, da ga je psička zelo materinsko sprejela, bila je navdušena nad svojo najdbo. Niti trenutka nisem razmišljal, malege mucka sem pobral in ga dal na ramo, kakor kakšnega papagaja, krčevito se je držal in tako sem ga prinesel domov. Bil je tako sestradan, da je takoj popadel briketke od našega starega mačkona, po kratkem času sem ga moral na silo odstranit od skodelice, saj sem se bal, da se bo prenajedel. Ko smo ga stehtali je tehtnica kazala 350 gramov, bila ga je sama kost in dlaka, ki je stala po koncu, bil je kot kak gremlin, zato je dobil ime Gizmo.
Muc je ostal pri nas in delal družbo staremu mačkonu, s katerim sta se odlično razumela. Zelo rad je imel človeško toploto, saj se je vedno če je le bilo možno stisnil komu od nas, tudi Xeno je imel zelo rad, v šali smo vedno rekli, da je njen sin, kadar je prišla v hišo je najprej poiskala Gizmota, in ga malo prešnofala, on je pa zadovoljno predel ob tem.

Danes nam ga je kruta usoda vzela. Pri prečkanju ceste ga je povozil avto. Ne bom obsojal brezbrižnosti voznika, ki se mu ni zdelo vredno ne zavirati ne ustavit potem, da bi pogledal, kaj je storil, ne to res nima smisla.
V tem trenutku, lahko rečem samo eno,
GIZMO, hvala ti za leto in pol tvojega življenja, ki si ga preživel z nami, POGREŠALI TE BOMO !

Jutranji bikejoring

Danes zjutraj smo šli na bikejoring, bilo je okoli 2°c, čez dan pa se segreje tudi do 17°c, kar nam pa ni najbolj po godu, zato če je le možno zdaj treniramo zjutraj.
Posnel sem en kratek filmček, tako da boste lahko videli kako približno izgleda bikejoring z mojimi Malamuti :)
Proga je dolga 11,5km , psa sta jo pretekla v 46-ih minutah, s povprečjem skoraj 15 km/h.

Povzetek 8. tedna

OK, regeneracije je konec, strnili smo obrambne vrste in boj z hujšanjem se lahko nadaljuje, ali če se izrazim po pesniško : "ne boj, mesarsko klanje"
Trenutno imam 124kg, torej 11kg za vedno izgubljenih ( upam :) )
Kot veste imam namen shujšat 35 kg v tem letu in dal bom vse od seebe, da to tudi dosežem.
V tem mesecu se bom ukvarjal predvsem z tem, da preizkusim, katera opcija bo prinesla boljše rezultate, in sicer :
- ali naj povečam količino treninga ?
- ali naj spremenim prehrano ?
- ali je potrebno sploh kaj spreminjat ?

odgovor na tretje vprašanje bom dobil že v nedeljo zjutraj, ko se bom stehtal, vkolikor teža ne bo manjša bom povečal trening, če še to ne bo zadostovalo, bom spremenil jedilnik !
Danes se bom fotografiral v spodnjem perilu, tako da bom lahko po končanem hujšanju pokazal slike za primerjavo ( before-after ) :)

Slike bodo objavljene tukaj na blogu 1. decembra 2008, ne glede na to kakšen bo končni rezultat :)

Kaj smo počeli prejšnji teden ?

- 3x canicross 7-11 km
- 1x dog trekking na Krempo po snegu
- 4x fitness, novi osebni rekord v bench pressu znaša 95 kg, upam da v nedeljo pade 100-ka

Uživanje na snegu

Včeraj smo se odpravili na pohod po gozdu. jaz in Miro sva hodila, psa pa sta vlekla prazne sani, kar pa nikakor ni bilo lahko, saj je bil sneg mehak ( okrog 25-30cm globine ), povrhu vsega pa je zasneženo grmovje segalo do tal z vejami, kar je bila še dodatna ovira, nikakor pa ne nepremagljiva. Psa sta z vso Aljaško trmo premagovala pot in niti za trenutek nista pokazala, da slučajno nebi bila kos nalogi. Res sta prava otroka divjine, kjer vlada zakon močnejšega in ni prostora za slabost. Pogostokrat, si želim, da bi bil tudi jaz tako odporen in močan .

Po včerajšnjem težkem treningu, smo si danes izbrali en lažji vzpon, ki smo ga na povratku izkoristili tudi za malo zabave in sprostitve.
Uživali smo v 40cm snega, ki se še zadržuje na Kremparskem sedlu, kjer bo spomladi vse polno Narcis, ki so tu avtohtona vrsta in kot taka tudi zaščitena.
Krempa je tudi sestavni del Kočevske planinske pešpoti , ki jo nameravamo prehodit enkrat spomladi, tako, da bomo enkrat prespali zunaj in se končno odpravili na en daljši dog trekking :)

In še ena dobra novica : Jutri se začne dirka vprežnih psov Polardistans, na Švedskem.
To je dirka, ki je namenjena izključno Čistokrvnim polarnim psom, kot so Aljaški malamut, Sibirski Husky, Grenland dog, in Samoyed
Dirko bom z veseljem spremljal preko spleta, nekoč v letih, ki prihajajo, pa upam, da se je bom tudi enkrat udeležil :)

Sankanje

Kot sem omenil že včeraj, smo šli danes sankat.
Moram reč, da je šlo res super, psa sta bila zelo zagreta za delo. Moram ju zelo pohvalit, saj sta zelo napredovala, se poznajo vsi naši raznovrstni treningi, predvsem na njuni telesni moči, saj sta kljub temu, da je sneg bolj mehak in neutrjen zelo dobro premagovala pot. Komaj sem ju prepričal, da se za trenutek ustavita in stojita pri miru, da sem lahko naredil to fotko zgoraj. Potem pa ko sem šel nazaj na sani in ukazal Go, sta tako povlekla, da me je skoraj na hrbet skipalo. Res sta že prave delovne mrcine ta dva moja Malamutka :)
Jutri gremo pa bolj zgodaj zjutraj, ko bo upam da bolj mraz in bolj pomrznjen sneg po cesti. po drugi strani pa moramo tudi izkoristit še ta dva dneva snega, saj je za nedeljo napovedan južni veter in otoplitve, ki bodo odnesle sneg in skupaj z njim tudi naše veselje :(

Veselje na snegu

Takole pa sta psa norela po snegu danes ^^
Več nisem mogel posnet, ker so se spraznile baterije v fotoaparatu :(

Snežni canicross

Teta zima nas zopet malo preseneča, zato se je odločila, da nam v začetku Marca natrosi malo snega. Od včeraj zjutraj, pa do sedaj še vedno rahlo pada sneg, nasulo ga je kakšnih 20cm.
Ker je glih tako lepa zimska idila, sem se odločil, da gremo skupaj s pesjani na izvidnico v gozd, da vidimo kakšna je situacija, če bi šli jutri mogoče lahko s sanmi še kakšen krog narest.
Danes sem se odločil za canicross. Moram reč, da je tek po snegu kar prijetna stvar, saj tako prijetno blaži udarce iz tal na kolena in gležnje.
Pretekli/prehodili smo naših standardnih 7 km, snežilo pa je nekako srednje močno, tako, da smo se imeli super :)

Povzetek 7. tedna

V preteklem tednu sem se usmeril predvsem v fitness, in ohranjanje oz. povečanje mišične mase in splošne telesne moči. Želim si shujšat, ampak moj cilj nikakor ni, da bi bil en švoh suhec. Prav tako če zaloga mišic ni dovolj velika, je hujšanje otežkočeno, oz. upočasnjeno.
Kot je splošno znano, so mišice največji porabniki telesne maščobe, zato je na dieti potrebno zelo paziti, da namesto v "špeh"¸ne hujšamo v mišice, kar se pa pri nekaterih expresnih dietah in hujšanjih prav rado zgodi. Posledica tega je da sicer shujšamo npr. za 5 kg, ampak v mišice, tehtnica sicer res kaže manjšo težo, čez določen čas pa se zredimo nazaj za tistih 5 kg, plus še kakšnega povrhu, saj imamo zdaj manj mišic, ki bi porabljale vso energijo, ki jo v telo vnesemo v obliki hrane.
Torej v preteklem tednu nisem izgubil nič kg. ( pridobil tudi ne ), tudi ta teden bom opravil štiri močnejše treninge z utežmi in rahlo povečal vnos kalorij, v obliki beljakovin, kompleksnih ogljikohidratov in zdravih maščob. Povečanje bo za nekako 20%, to bi moralo zadostovati za obnovo mišic. Na ta način pa bi tudi rad dosegel, oz. preprečil padec presnove, oziroma to, da bi se telo prilagodilo na zmanjšan vnos kalorij, kar bi posledično privedlo do tega, da kljub dieti nebi več hujšal ;)
Povzetek treningov :

- 3x fitness
- 3x bikejoring
- 1x dog trekking

Še podatek, ki kaže na to, da mi kljub hujšanju telesna moč narašča :

Bench press ( potisk uteži leže na klopi ) je 85 kg , na začetku hujšanja 60 kg :)

Lep nedeljski trening

Ker nam je pokrajina in razgled pri vzponu na Goteniški snežnik zelo všeč, smo se danes ponovno odločili za to destinacijo. Trening ni bil prenaporen, poleg tega pa smo uživali v lepem vremenu, z vrha so bile vidne Alpe, kar lahko vidite tudi na fotografiji zgoraj.
V bližnji bodočnosti planiramo vzpon na Snežnik , to bo najbrž že prihodnjo nedeljo, če ne pride kakšna višja sila vmes :)