četrtek, 20. marec 2008

Xena 2. del



Torej, kot sem obljubil, je tu drugi del zgodbe o naši psički Xeni.
Končno je napočil dan, ko smo šli po našo psičko. Čeprav naj bi bil to vesel dogodek, moram reč, da se mi sploh ni zdel tako. Imela sva občutek, da krademo ubogo psičko njeni mami, bratcem in sestricam in res sva se z Janjo nelagodno počutila zaradi tega. Vendar je Xena to veliko bolje prenesla, kot sva si mislila. Ko sva jo peljala domov, jo je Janja držala v naročju, psička pa se je stiskala k njej.
Ko smo prišli domov, je najprej pregledala vse skupaj in si takoj prilastila največjo igračo, kar jih je lahko našla, 2-metersko stonogo, ki jo je veselo vlačila za nogice in se "borila" z njo. Na začetku smo imeli malo težav z lulanjem po hiši, vendar se je kmalu navadila, da se lula zunaj, težava je bila samo v tem, da je hotela tudi sredi noči ven lulat, zunaj je bilo pa -20°c, brrrrrr. Ampak smo se navadili, tako, da ni blo težko vstat, tudi sredi noči.
Svoj prostor je imela v sobi pod pisalno mizo, kjer je pridno pančkala, po norenju. Zanimivo je to, da majhni kužki zaspijo kjerkoli, ko omagajo, včasih je zaspala tudi sredi kuhinje.
Redno smo jo vodili na sprehode, ona pa nas je iz dneva v dan razveseljevala in ob njej smo malo pozabili na pretekle tegobe. Psička je bila v središču pozornosti, Janja pa jo je zelo vzljubila, tudi z nosečnostjo je bilo hvala bogu, vse v redu.
Končno je napočil tudi veliki dan, ko smo morali v porodnišnico, Xena je seveda ostala doma, s svojimi igračami, kasneje pa sem prosil taščo naj gre po njo, da ne bo predolgo sama, saj nisem vedel koliko časa se bom zadržal pri porodu našega prvega otroka.
Katarinca, je bila točna kot švicarska urica, rodila se je točno na rok, dne 29.3.2006, ob 19.03h, težka pa je bila 3550g, moje veselje, je bilo nepopisno, ko se je vse izteklo v najboljšem redu.
Pozno ponoči sem se vrnil domov, Xena me je nestrpno pričakovala. Ker so pač tisti dan vladale "izredne" razmere, sem ji dovolil, da je spala na kavču.
Mogoče se lahko prav tej mali psički zahvalim, da imamo danes, lepo in zdravo deklico, ko nas je pa tako lepo razveseljevala, da smo ob njej pozabili na vse probleme, hvala ti Xena :)


Se nadaljuje

Ni komentarjev: