Tokrat bom, kakor sem obljubil, napisal zgodbo o naši psički, Aljaški Malamutki, Xeni, ki bo več delih, da ne bodo posti predolgi :)
Torej po smrti našega Šarpija, sem se odločil, da nemudoma kupim drugega psa, da Janji vsaj malo olajšam bolečino ob izgubi njenega pasjega prijatelja. Ob dopoldnevih ko sem bil na delu sem jo večkrat poklical, po glasu sem slišal, da je najbrž jokala. Bila je sama doma, povrhu pa še visoko noseča, resno me je že skrbelo zanjo in za najinega še nerojenega otroka.
Zato sem ji rekel :"Janja, kupili bomo drugega psa", seveda je bila zelo proti in rekla, da noče več nikoli imet psa. OK, sem rekel jaz, "ga bom pa zase kupil"
Na Bolhi sem zasledil, da se prodajajo mladički Aljaškega Malamuta. Bilo je nerodovniško leglo, ampak jaz takrat še nisem nič vedel o rodovnikih, resnici na ljubo, me to takrat niti ni zanimalo preveč. Lastnica psov je bila zelo prijazna in tudi sicer je zelo v redu oseba, kakor smo ugotovili kasneje, ko smo se spoznali.
Z Janjo sva šla takoj pogledat mladičke in pogled na male puhaste kepice ji je takoj vrnil nasmešek na ustnice. Izbiro mladiča je prepustila meni, ker kao bo to itak moj pes.
V leglu je bilo devet mladičev, vendar izbira ni bila ne težka, ne dolga.
Izbral sem svetlo sivo vitko pesjanko, z popolnoma gladko dlakico, v šali sem veliko krat rekel, da je kot Polh . Ni bila glasna in vsiljiva, nekako ponosno je stala sredi legla in dajala vtis, da ima vse pod kontrolo. Mladički niso bili še za oddajo, počakati bomo morali še tri dolge tedne. Kot otroka sva odštevala dneve in kolikokrat morava it še spat, da bo psička naša. Vmes smo jo šli tudi dvakrat obiskat. Nadeli smo ji rdečo indijansko ovratničko, da se bo vedelo kater mladiček bo naš, ampak vseeno bi jo prepoznal na kilometer. Stare mame so rekle, da rdeča barva odganja uroke in zle duhove stran, torej je ovratnica zelo dobro opravila svoje delo :)
Zakaj sem ji dal ime Xena ?
Hoteli smo, da bi bila zdrava, močna, lepa, pogumna, borbena in bi pogumno stopala skozi svoje pasje življenje. Da bi z lahkoto opravila z vsemi zlimi duhovi ( bolezni ), tako kot njena soimenjakinja iz filma. Moram reč, da ji danes njeno ime popolnoma ustreza, Xena ni psička, ki bi se česarkoli bala, je zelo radovedna, vendar nikoli vsiljiva in zna pokazat tudi zobe, kadar je potrebno.
Nadaljevanje, sledi !
Ni komentarjev:
Objavite komentar