Danes smo se drugič podali na Cerk, saj nam vrag ni dal miru in nas je zanimalo ali bo zopet tako naporno, kot je bilo prvič. Vreme je bilo danes precej drugačno kot zadnjikrat, zjutraj je termometer kazal -10°c, ko smo prišli pa domov je bilo -1°c (ob 13.00h). Hladen zrak je resnično rezal v pljuča, mislim pa da nam je vsem to kar godilo, saj smo bili precej hitrejši, kot zadnjič.
Bili smo za okrogle pol ure hitrejši na celotni poti, tja in nazaj.
Začetek poti je bil iz vasi Inlauf, na Kremparsko sedlo, od tu pa pot vodi strmo navzgor proti pragozdu Krokar, pot nato poteka ob robu pragozda, nato pa se zopet začne dvigovati proti vrhu Cerka. Pot smo premagovali z dokaj hitrim tempom, saj smo celo pot bodisi hitro hodili, kjer je pa bilo možno smo tudi tekli. Zasluge za hitrost grejo psom saj so bili zelo zagreti za delo in brez njih bi sigurno potrebovali občutno več časa. Tudi v vodljivosti psov smo precej napredovali in počasi začenjata dojemat, kaj pomeni "počasi !" v kakšni krizni situaciji, ali pa takrat kadar moramo čez kako oviro, kjer je usklajenost psa in vodnika zelo dobrodošla. Lahko bi rekli, da je to kakor nekakšen Agility z naravnimi ovirami.
Proti vrhu smo naleteli na sneg, saj je dva dni nazaj v hribih snežilo. Bilo ga je kakšnih 20 cm, pomrznjen pa toliko, da se psom ni nič vdiralo, še posebej je bil dobrodošel na sestopu, ko je blažil udarce na kolena.
Vrh smo dosegli v 1h in 45 min. Na vrhu smo se nekoliko odžejali, potem pa se ka urno obrnili nazaj, da se preveč ne ohladimo. Vode smo imeli tokrat s sabo več kot dovolj, vendar sem bil določen del poti jaz vseeno žejen. Na hrbtu sem imel takoimenovani Camelbak , ampak glej ga zlomka, zaradi nizke zunanje temperature, mi je zamrznila voda v cevki in sem bil zopet na suhem. Mogoče bi pa moral kakšen deci šnopsa primešat v vodo :)
Povratek je potekal pravtako hitro in brez večjih problemov, spotoma smo naredili še par fotk.
Kakor sem rekel :"kar nas ne ubije, nas okrepi", tokrat smo dobesedno pometli s potjo :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar